Osebni manifest

 

Moja izkušnja ~ biti na trgu je zame svojevrsten odrasel in zdrav užitek, čeprav je ravno tukaj polno ovir.

Zakaj vidim kapitalizem in delati na trgu nedvomno kot bolj zrelo pozicijo, samo po sebi avtonomno? Ker sem sama presedlala iz javnega sektorja nekaj let nazaj, lahko še toliko bolj prepoznam razliko:

~ na trgu si definitivno bolj motiviran, zagnan, ustrezno nagrajen in to je svojevrsten užitek, ponuja se več izzivov, darov, priložnosti

~ tukaj doživljam manj "moralno svetniškega sijaja", kar je osvobajajoče in hkrati več realnega

~ pri delu čutim neprimerno več učinka, kar me dela avtomatsko bolj zadovoljno

~ odraslo se naučiš prenašati zavrnitve, greš in se izpostaviš, pa saj ne veš, če bo šlo, pa vseeno greš, ohranjaš neko nadvero, tudi, ko te zavračajo, s tem preraščaš infantilno držo "samoumevno mi pripada"

~ kapitalizem je pravzaprav učenje porazov, ranljivosti, tveganja, ne pa perfekcionizma, kot mislijo nekateri in ko delaš na tem, si vse bolj svoboden

~ na sploh je več svobode, manj krivde, ker je pretok denarja jasen, pretočen in prostovoljen, prostovoljni so tudi sami klienti

~ neprimerljivo več koristnega lahko naredim za duševno zdravje, sklepam raznolika, nova sodelovanja v dobrobit družbe, ki jih prej sploh nisem poznala; vsake toliko prileti kakšno produktivno sodelovanje, za kar sem hvaležna in veselim se, da bo spet prišlo; sodelovanja si med drugimi lahko samostojno izbiram, lahko jih tudi zavrnem, kot tudi drugi lahko zavrnejo sodelovanje z menoj

~ se kaj sesuje, pa spet postaviš, najdeš poti, alternative, naučiš se gledati bolj odprto, podjetno

~ bolniška v mojih mislih ne obstaja in ravno to izhodišče je mogoče dobro, tako raje veliko mislim o zdravju

~ moti me, da plačujem nečloveške, visoke prispevke nekam "v zrak", za kar mi država ne izdaja računa, čeprav imam sama polno idej, kako bi ravno z njimi lahko bila družbeno proaktivna (priložnosti stanovanj za mlade?)

~ nimaš časa stagnirat, te trg hitro spomni, če ne delaš vredu in tako se rabiš držati dobrega dela, ki se samo od sebe sčasoma selekcionira

~ nek poseben odrasel užitek je, da delaš zase, ne znam čisto pojasniti, to, da si plačan za svoje delo direktno, brez posrednikov države (ne vsak mesec isto brez stimulacije, ampak toliko, kot učinkovito narediš), to je zadovoljstvo

~ nimaš šefa ali urnika, tako rabiš razviti dobro disciplino, smisel za meje, vodenje, kar je spet bolj odrasla pozicija

~ dokončno dojameš, da denar "ne pade iz neba", ampak je odvisen od tvoje aktivacije in ga mnogo bolj ceniš; spreobrneš perspektivo v "kaj boš ustvaril", namesto "kaj boš dobil"

~ osebno odgovarjaš z vsem kar imaš (zakaj ne bi še politiki?)

~ na začetku sem se še precej bala, "izguba varnosti", a ravno to te dela odraslega, preraščanje tega, vstop v tveganje in negotovost, ki se ga vse manj bojiš, vidiš, da ni nič usodnega (na primer Švicarji ne razumejo te slovenske potrebe po "varni službi" ~ no, pa saj jo tudi mladi vse manj)

~ učim se stati in hkrati premikati na trgu, sprejemati z vsemi plusi in minusi ter z močnim, treniranim zavedanjem, nadvero, da življenje (Bog?) skozi mene vedno najde pravo pot in učila se bom še naprej

To je moja izkušnja, ena izmed mnogo drugih raznolikih v raznolikem svetu. Tako kot zadnje čase spoznavam ~ naš pogled je naš odsev.

Sledi video Joe Dispenza, ker ima boljši vpliv na moje možgane kot slovenske novice in ker me starašansko zanima, kaj ta človek počne, mogoče ga nekega dne doživim. Mogoče še koga spodbudi.

https://youtu.be/ksGLRyjRiog?is=tfoT00IzTGcS8U1C

Lepo nedeljo