Družbenokritični uvidi

  Sedem Božjih lastnosti: 1. Ljubezen, 2. Modrost, 3. Volja, 4. Red, 5.Resnost, 6.Potrpežljivost, 7.Usmiljenje Kako spoznavati, sprejeti realnost in v njej zaživeti? "Evropa, če se ne boš zamejila, se boš potopila" Spomnim se nekega konflikta, dolgo nazaj, ki ga sprte strani nismo znale rešiti, bile pa smo polne idej o socialni pravičnosti, odprtih mejah za vse, romantiki in podobno, pregovarjanje se ni končalo. Nekdo se je takrat oglasil in rekel:"Lajf!" Ta beseda mi je ostala vse do danes. Lajf. Lajf je to, da si z nekaterimi sprt, nekaterih videt ne moreš, z drugimi nekje vmes, s tretjimi povezan, si jih vesel, včasih konflikte nosiš, drugič razrešiš. Lajf. Včasih ti gre, na enem področju ti gre, na drugem si zavozil, mogoče dokončno, potem ti drugje spet gre. Posvečaj se predvsem tistemu, kjer ti gre dobro od rok. Slabih stvari je lahko neskončno. Resnica je včasih lahko res eno samo blato, a hkrati prinese tudi čudovite stvaritve, genialne momente, zlato, nepr...

 

  Srečna, da imam možnosti, priložnosti, izbiro. Ta misel me res navdihuje. V teh dneh sklepam zanimiva sodelovanja, za katera si nisem mislila, da me bodo kdaj doletela. Prosti trg mi omogoča ravno to odprtost. Omogoča mi, da lahko iz te drže naredim več in bolj učinkovito za človeka, na zdravilen "zenovski način", kot sem lahko kdajkoli prej. Dokazuje mi, da delo na sebi, vztrajen trud, vlaganje v znanje, delo, razvoj slej kot prej prinesejo pravo pot. Podaj se s srcem za tem kar počneš, najdi svoje mesto, mogoče takšno, ki še ne obstaja in se temu posvečaj z vsem svojim bitom. To me spominja na svobodo, ki zraven prinese tudi osebno odgovornost. Živeti posameznika je osebno odgovorno. Zdi se, da v Sloveniji prinese zraven nekakšno krivdo, pritisk kolektivizma, prisilne solidarnosti. Sama pa spoznavam, da so najbolj kvalitetne skupnosti tiste, ki nastajajo iz svobode, pristne želje in osebne izbire.***

  Zaščita je osnova vsake zdrave osebnosti. In prav tako obrambni mehanizmi, brez tega odpovemo. Normalno je, da človek potlačuje, to je pravzaprav znak dobro strukturirane osebnosti. Višji obrambni mehanizmi so: humor, altruizem, sublimacija (pretvoriš v kulturne, družbene stvaritve), kompenzacija, intelektualizacija (ljudje imamo potrebo, da si pojasnimo), itd. Ko te preplavlja, ni priporočeno še več ukvarjanja s čustvi, ampak ravno obratno, grounding. Manjšati čustva, jih prizemljiti, pomiriti. V psihoterapiji poznamo izraz "holding" in "kontejning" (gre za pojav, ko terapevti nosimo, zdržimo čustva klientov, smo nekakšen bazen, držimo, nosimo, pretvorimo nazaj). Če se malo pošalim, nas pa le ne bo nadomestila umetna inteligenca;). Prizemljitvene usmeritve za domačo rabo: - skupni obroki - objemi, fizični stik - branje knjig (včasih se zdi dolgočasno ob vsej digitalizaciji, a je dobro vztrajati, preprečuje demenco, itd.) - pisanje (zelo dobro, se materializirajo ...

  Ko je tako bizarno, da nimaš niti besed. Želiš kaj napisati, a ne moreš. Pišeš vse drugo, a mogoče bi raje o tem. Že nekaj dni me daje, vse kar prihaja družbeno na plan. Počutim se kot kanal kolektivnega, ki teče čez mene. V življenju sem videla mnogo slabega, od begunskih taborišč do ekstremnih stanj v človeku. A to, kar vse se razkriva zdaj, ta paradigma hudo motenih in uničevalnih, ki vodijo svet, je presežek vsega. Vsega. Nekaj, kar se ne da prebaviti. Danes sem si pogledala dokumentarec Ronald Bernars - Exposes The Elite (priporočam, sicer ne vem, če je za priporočati takšne negativne posnetke, če si duševno na tleh, raje ne glej, pa vendarle je v njem neka pozitiva, v razkrivanju resnice in svetlih misli na koncu ~ poškodovan odrasli ima v sebi neljubljenega otroka, iz nekaterih želijo narediti psihopate, a to niso, drugi, manjšina, pa so to zares). Zraven sem prebrala še zapis Epstein - Man in America in nekaj fajlov slovenskega Fotopuba. Jaz kaj takšnega še nisem videla, ...

  - Kaj vam pomeni vera? ~ V krščansko cerkev ne hodim, zen budizem pa mi je blizu - Kakšna pa je razlika? V teh dneh prebiram gradivo "Politics on the couch" (avtor Andrew Samuels, priporočam, predvsem za politike) in Sveto pismo, z osebnim zanimanjem in da lažje razumem svoje kliente. Nekateri so verni, pri tistih, ki menijo, da niso, pa prepoznavam kolektivno krščansko držo v nezavednem. To je del naše skupne kulture. Deset zapovedi je na primer lahko zapovedanih v Nadjazu. Za marsikoga so lahko dobro vodilo, vsaj začasno, če so starši v otroštvu s pravili in prepovedmi odpovedali ter se nimajo v sebi na kaj nasloniti. Ateizem ima to prednost, da prinaša nevtralnost, znanstveno radovednost, a hkrati šibke vrednote in nekakšno praznino. Psihoterapevti se od blizu srečujemo s sodobnim človekom in ob tem mnogokrat naletimo na praznino, odtujenostjo, na nekakšno stanje "polni urniki, prazni dnevi". Nekateri poročajo o strašanskem dolgčasu, negotovosti, čeprav so lahk...

  Dovolj dobro je dovolj ~ Iz "Nisem dovolj dober" v "Kdo bo, če ne jaz?" Včasih imaš pred seboj goro znanja, izkušenj, želje, notranjega glasu, klica, pa še vedno le cepetaš na mestu in iščeš izgovore. To so lahko tudi zelo bistri izgovori, da ne narediš - ničesar. Lahko si govoriš "svet ni črno bel", "resnica je relativna", "nikoli ne veš", itd. Ko pa se teh izgovorov lotiš zares, z odkritim srcem, pa mogoče spoznaš tole - Polno virov imam, več kot pripravljen sem, a nočem sprejeti odgovornosti, nočem tvegati. Zavedam se, kaj vse to prinese. Posledice, ki so lahko neulovljive. Lahko sproži nekaj, kjer ne bo več povratka. Zraven bo prišlo več truda, dela, mogoče tudi strahov. Zdržati in nositi bo treba svoje lastne napake, tuja mnenja. Lažje je kritizirati druge, jih tlačiti dol, v dvome, ko se ti izpostavijo, tvegajo, zagrabijo za načrt in nalogo. Koliko funkcij in priložnosti si zapravil ravno zato, ker te je skrbelo, da ne bo dovolj...

  "Vsi so igrali poker, samo jaz sem šel naprej do zasvojenosti od iger na srečo. Ni bilo zavore." Družba potrebuje moralne moške, da se ženske lahko sprostijo. Mladi pa kričijo po očetih. Spomnim se izkušnje svojih mladih let, ko sem ob obiskovanju neke skupine razkrila nekega skrajnega predatorja. Skupina je bila namenjena medsebojni podpori, zato je bilo še toliko bolj bizarno in skupinsko zanikanje sprva veliko. Kmalu za menoj se je razkrilo še vsaj pet drugih žensk. In sistem je kasneje deloval naprej, več ali manj pravično. Bila sem mlada, polna dvomov, a pravični čut je sam od sebe močno ropotal, vedel je kaj je prav in kaj ni, ponotranjeno. Odziv je bil nagonski, instinktivni. Kasneje sem brala o Nadjazu (vest, morala, prepovedi, pohvale, kazni, nagrade, etika), ki se zgradi v predšolskem obdobju, ko oče reče "ne smeš!". Ob tem se ne pogaja in demokratično pregovarja. Tako nastanejo v človeku vrednote. Nastanejo torej pred vstopom v šolo. Nadjaz se lahko kas...

  Nekje razpada. Se zapira. Veliko razpada. Drugje se odpira. In raste. Včasih se pokaže resnica tega, kar si iskreno gradil ali pa nisi gradil, v eni samo točki. Selekcija in sinhroniciteta delata svoje. Včasih je dno edina rešitev. Vse ostalo so popravki. Včasih potrebuje razpasti krhka struktura travme, da lahko doraste nova, trdna. Mogoče se za nekaj časa rodi praznina, a ravno ta nič je lahko vse. Včasih ljudje izgubijo vse in se šele tam, tik pred, rodijo. Včasih razpade. Se zapre. Včasih je ravno tam luč. Duhovna moč, ki prodre čez. Ni poraz, ni zavrnitev. Mogoče je le nekaj, kar preprosto, je. Kar šele prihaja na svoje mesto. Mogoče se le rojeva nekaj bolj preprostega, blagodejnega, z več resnice in prave moči. Skupaj kot dostojanstvo in resnica. Mogoče lahko čez le stečeš, kot skromno, navadno bitje, ki bije in išče dlan, da se najde nazaj, v sidro, zavetje, v pravo vsebino, ki zamenja ali vsaj dopolni vtis. Vtis sam je premalo, mogoče je premalo tudi sama vsebina, mogoče ...

  To ni narcizem, daleč od tega. To je najbolj zdravo izhodišče, ki obstaja in ki ga lahko osvojiš. Po vseh osebnih in poklicnih izkušnjah, ki jih do danes ni bilo malo, sem spoznala, da največ škode naredijo ljudje, ki sebe niso vzljubili. Ljudje, ki jih v otroštvu drugi niso imeli radi in tako ljubezni do sebe niso ponotranjili, zgradili so brezup, prezir, samoprezir. V nevarnosti, da izgubijo dušo, so tudi ljudje, ki dnevno delajo v zmajevem breznu. Kriminalisti, policisti, politiki, socialni delavci, zdravstveno osebje. Tudi psihoterapevti. Tu je redna osebna higiena še toliko bolj pomembna, se povezati z dobrim, ljubečim v sebi. Imeti rad samega sebe je osnova za vse dobro do drugih, do sveta. Brez tega je človek le še prazna lupina, duhovno, intelektualno, čustveno, moralno izžet, pojedena, raztrgana duša in tako škodljiv, zelo uničevalen do sebe, za druge, za svet. Ljubezen do sebe je osnova vseh veličin, vse plemenitosti, vsega dobrega.***

  "Ne vem, kak cilj imam. Da bi ostal normalen, mogoče je to največji." Včasih me vpraša kdo, če se na terapijo zglasijo tudi osebe z narcistično ali psihopatsko osebnostno motnjo (ki ni isto kot zgolj narcistične značilnosti, ki so lahko zdrave ali narcistična rana, kot le del osebnosti). Ne, se ne, vsaj ne k meni. Da prideš na terapijo, rabiš priznanje, da imaš nekaj težav in bi jih želel predelati, pogledati, razrešiti, zaživeti boljše življenje. Torej rabiš uvid in priznanje - šment, tole mi ne gre. Zglasi se pa en kup ljudi, ki nosijo posledice in morajo te osebe prenašati, ker jih za boga nihče ne ustavi! Sodelavci, sorodniki, otroci. Te osebe delajo škodo, velikansko škodo okoli sebe, normalni se jim umikajo, mnogokrat podrejajo ali pa zraven izgubijo živce. Ljudem, ki so okoli njih, je najprej potrebno povedati preprosto tole - normalen si, vse je vredu s teboj, normalen si. Mogoče imaš kaj dvoma, kakšno rano, zagotovo, a še vedno nisi zato osebnostno moten. In kar j...

  Ko se ženska počuti varno v naročju moškega, je to največ, kar lahko prejme. To je prostor, ki celi, blaži, zdravi, polni srce in energijo. Ko se ženska počuti varno in zaželjeno, ena in edina, lahko odpre svojo zgodbo, ranljivost, lahko premika gore in dela korake, ki jih prej ni nikoli spoznala. Ko je ženska varna, ljubljena in lahko zaupa, se tako dvigne iz preživetja in zadiha. Zadiha, se sprosti in odpočije od mnogih let, ko je bila za vse sama in končno lahko nekje položi svoje srce, tja, kjer je čuvano, spoštovano, pobožano in cenjeno. Kjer ni prihajanj in odhajanj, ampak se rodi konstanta, zanesljivost. Lepo je, ko tudi drug dela korake osebne rasti, da lahko pride nasproti. En sam je za skupen most premalo. V takšnem objemu lahko zares in svobodno daje.***

  Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem. Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo. V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker iz...

  Prostor idej ni plemenski tabor "mi proti njim", kjer se govorijo isti slogani, brez nove postavitve in svežih zamisli. Tudi ni prostor kaosa, drame, ki hrani pozornost in travmatična čustva, ne pa vsebine. Osebna travma se razrešuje v terapevtskem prostoru. Prostor idej je prostor vsebine. Ta potrebuje moč, a ne hrupa. Vsebina ne potrebuje trušča, lahko je regulirana, posredovana brez krika. Odločno, trdno in brez kričanja. Krik ni vsebina, še manj čustvena regulacija. Ponavadi je ravno krik odrezan od zdrave, direktne, globoke povezanosti z jezo. Jeza je meja. Pove nam "dovolj je bilo!" Prostor idej se drži namena, na primer "Kaj je dolgoročno dobro za državo?" Prostor idej osvobaja, odpira, naslavlja dobre prostore in podpira dobre prakse, od njih se uči.***

  Včeraj sva s kolegom, ki živi na Nizozemskem, diskutirala o sistemu. Povedal je, kako presenečen je bil, da tam v času politike odprto diskutirajo, berejo programe, o tem normalno debatirajo. Brez problema se tudi razjezijo, če vidijo, da politiki kradejo in lažejo direktno pred njihovimi očmi. Korupcija nizka. Zdravstvo pa poteka nekako takole. Zdravniki seveda ne delajo birokracije, tam nihče ne dela birokracije, ker cela država birokracije ne pozna. Si predstavljaš svojo panogo brez birokracije? Kolega je imel cele procedure, da se odjavi iz Slovenije, za prijavo na Nizozemskem nobene (menda imajo en digitalen sistem za vse in je to to). Zdravstveno osebje je visoko zaželjeno, visoko spoštovano, tudi izjemno plačano. Državljani s tem nimajo težav, to podpirajo. Zdravniki se lahko vozijo s kolesom, lahko pa imajo tudi ferarije, če želijo. Podpira se osebna odgovornost, tudi za zdravje. To pomeni, da za kakšne začetne specialistične preglede plačaš cca 300€ (s tem izkažeš, da ni...