Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno

 

Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem.

Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo.

V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker izstopa in mu je uspelo. Skratka, sorodniki od njega hkrati jemljejo s slogani "daj mi, daj mi, pripada mi", ga čustveno izsiljujejo z neskončnimi pričakovanji in ga poleg vsega še prezirajo. Prezir kmalu nastane obojestranski. Spomnim se besed terapevtke, ki mi je nekoč dejala:"Ljudi, ki si jim dolžan, začneš slej kot prej podzavestno prezirati."

Ena sama slaba klima, enoumje, revščina, zasvojenosti in zadušljivost, kolektivna beda in odličen opis socializma, komunizma. Kot istospolni posameznik potrebuje svojo identiteto povsem zakriti, o tem ni mogočega niti pogovora. Kot posameznik sploh ne obstaja. Seveda se iz države kmalu tudi povsem izseli, se ji odreče.

V Kanadi, razviti državi je potek zelo drugačen. Razkritje istospolne usmeritve je bilo za drugega akterja zaradi poklicnega športa tudi tu zahtevno, a vendarle je vse drugače, mogoče je dihati. Ljudje se med seboj dostojno pogovarjajo, ni potrebe, da bi uspešen sin preživljal celo sosesko, o tem jim niti na pamet ne pride. To lahko počne, če si izbere, kar kasneje tudi si in sicer s svobodnimi idejami o šolah in dobrodelništvu. S svojim dobičkom (ki je lahko energetski, miselni, finančni, itd.) samostojno razpolaga, to je samoumevno. In s svojim dobičkom lahko gradi tudi skupnost, solidarnost, tisto, brez čustvenega dolga in prisile.

Svoboden biti v kolektivnem je nekaj povsem drugega kot prisila kolektivizma.