Leporečenje o socialnih pravicah

 


Pogovarjati se je težko, brez pogovora pa še težje.
Ali je prav, da vsi odločajo o vsem ali bi morali odločati le najbolj sposobni?
Če bi se želeli iti demokracijo, bi verjetno najprej potrebovali osvojiti veščino ~ smiselnost za ideje (big minds discuss ideas, average minds discuss events, small minds discuss people. - Eleanor Roosevelt)
Kar pa spoznavam, je večini težko dosegljiva, če sploh. Najverjetneje pripada manjšini.
Zato se sprašujem ~ Koliko je demokracija sploh smiselna?
Platon ni bil njen zagovornik, uvrščal jo je med slabše ureditve, še celo nižje od oligarhije (vladavina bogatih). Povedal je, da to, da vodi večina, ne temelji na modrosti, ampak se izkorišča čustva za oblast. Tako prevzame oblast brezmejna množica brez racionalnega vodstva.
Pri nas pa imamo trenutno situacijo, ko mediji nizkega ranga prevzemajo javni prostor, miselni, visoko delovni, koristni in sposobni posamezniki, pa se umikajo, zraven nosijo še kronično krivdo za svoje sposobnosti, ker so drugačni od uravnilovke. Narobe svet.
Zdaj pa, da ne bom še sama zapadla v tole ~ Ko greš s slovenskim človekom v dialog, računaj na to, da te bo pasivno agresivno skušal vleči dol in ti na vse možne načine dokazati "kako se nič ne da". Vmes ti bo pokazal še potlačeno zavist do uspešnih in kako težko zdrži boljše od sebe. To je obup mnogih let, oseben in kolektiven, ker politika zares ni prevzemala odgovornosti za svoje delo. In še česa, verjetno.
Pogovor se lahko kljub začetnemu izhodišču ~ nadaljuje.
Ob tem se bom raje vprašala tole ~ Slovenija, koliko NGO organizacij in programov imaš, ki se ukvarjajo s posebej nadarjenimi, vodilnimi učenci ali se morajo ravno ti iz države izseliti? Koliko časa in posvečanja dobijo v razredu ter kako se lahko začne ravno to krepiti? Kaj ostane državi, ko to izgubi? Kdo je njen pogon?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Slika
  Sedem Božjih lastnosti: 1. Ljubezen, 2. Modrost, 3. Volja, 4. Red, 5.Resnost, 6.Potrpežljivost, 7.Usmiljenje Kako spoznavati, sprejeti realnost in v njej zaživeti? "Evropa, če se ne boš zamejila, se boš potopila" Spomnim se nekega konflikta, dolgo nazaj, ki ga sprte strani nismo znale rešiti, bile pa smo polne idej o socialni pravičnosti, odprtih mejah za vse, romantiki in podobno, pregovarjanje se ni končalo. Nekdo se je takrat oglasil in rekel:"Lajf!" Ta beseda mi je ostala vse do danes. Lajf. Lajf je to, da si z nekaterimi sprt, nekaterih videt ne moreš, z drugimi nekje vmes, s tretjimi povezan, si jih vesel, včasih konflikte nosiš, drugič razrešiš. Lajf. Včasih ti gre, na enem področju ti gre, na drugem si zavozil, mogoče dokončno, potem ti drugje spet gre. Posvečaj se predvsem tistemu, kjer ti gre dobro od rok. Slabih stvari je lahko neskončno. Resnica je včasih lahko res eno samo blato, a hkrati prinese tudi čudovite stvaritve, genialne momente, zlato, nepr...
Preberite več

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Slika
  Dovolj dobro je dovolj ~ Iz "Nisem dovolj dober" v "Kdo bo, če ne jaz?" Včasih imaš pred seboj goro znanja, izkušenj, želje, notranjega glasu, klica, pa še vedno le cepetaš na mestu in iščeš izgovore. To so lahko tudi zelo bistri izgovori, da ne narediš - ničesar. Lahko si govoriš "svet ni črno bel", "resnica je relativna", "nikoli ne veš", itd. Ko pa se teh izgovorov lotiš zares, z odkritim srcem, pa mogoče spoznaš tole - Polno virov imam, več kot pripravljen sem, a nočem sprejeti odgovornosti, nočem tvegati. Zavedam se, kaj vse to prinese. Posledice, ki so lahko neulovljive. Lahko sproži nekaj, kjer ne bo več povratka. Zraven bo prišlo več truda, dela, mogoče tudi strahov. Zdržati in nositi bo treba svoje lastne napake, tuja mnenja. Lažje je kritizirati druge, jih tlačiti dol, v dvome, ko se ti izpostavijo, tvegajo, zagrabijo za načrt in nalogo. Koliko funkcij in priložnosti si zapravil ravno zato, ker te je skrbelo, da ne bo dovolj...
Preberite več

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno

Slika
  Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem. Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo. V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker iz...
Preberite več