LUKSEMBURG ~ POLITIČNI POGUM, ZGLED KVALITETE ŽIVLJENJA IN ZDRAVSTVENEGA SISTEMA


 

Že nekaj dni navdušeno raziskujem delovanje države Luksemburg s pomočjo umetne inteligence, pri čemer je najboljši del ta, da se lahko pogovarjaš znanstveno v korist prihodnosti, brez ideologij in čustveno nepredelane preteklosti.
Luksemburg je majhna država, ki se je v parih letih dvignila v sam vrh kvalitetnega življenja na vseh nivojih (verjetno si to želimo, ne bedo?), tako bi jo lahko vzeli za zgled.
Nekaj spoznanj:
- birokracije skorajda ne poznajo
- nimajo naravnih virov (kot npr. Norveška nafto, pri čemer se ljudje tudi polenijo, ko je vse podarjeno in polno ljudi se prisesa gor), zato so bili primorani ustvarjati in proizvajati sami, skorajda iz nič in pri tem so potrebovali jasna pravila
- njihova ureditev je kapitalistična monarhija z zelo močno regulacijo kapitala in z učinkovito socialno državo (kar nima veze s socializmom); to ni divji kapitalizem kot v Ameriki, pri čemer dobiš za posledico veliko kriminala in revščine, ampak reguluran; Luksemburg ima na nek način posebno ureditev
- visoka varnost v državi
- dediščine socializma ne poznajo, uravnilovka jih ne zanima, ampak kaj deluje in kvaliteta življenja, kolektivno živijo na visokem nivoju, revščina je skrajno redka
- izjemno močno gospodarstvo, ki se podpira, dobiček je visoko cenjen, odprto trgovanje in konkurenčnost tudi navzven (državljani se zavedajo, od kje priteka denar in da mora gospodarstvo dobro služiti, da priskrbi denar za javne storitve)
- državnih podjetij kolikor sem raziskovala praktično skorajda ni in posledično zelo nizka korupcija, klientelizma ni (je zasebna lastnina in so potem javne storitve, od katerih se pričakujejo visoke zahteve, sposobnosti in učinek, da delujejo - to pomeni, če grem specialistu zdravniku, je on zame tam in pridem takoj na vrsto)
- urejena stanovanjska politika, tudi za mlade (kam so pri nas poniknila socialna stanovanja za mlade!?), brezplačen javni prevoz, šolstvo, zelo dobro zdravstvo in sociala
- delo in angažiranost na sploh se neprimerljivo bolje ceni kot nedelo, nedela in lenobe se ne podpira (to res ubija duha, tudi mladih ljudi)
- socialna pomoč države je začasna, zamejena, v stiski, da si odrasel človek opomore do samostojnosti, ne neskonča in ves čas tolerirana (odvisnost od države ni cilj, le vmesen prehod ~ izjemoma)
- visoko zaupanje v sistem, v javni in zasebni sektor
- usmerjeni so na "najprej ustvarjanje in šele nato delitev" (pri nas je ravno obratno, najprej prispevki, davki, slogan "poberi kreativnim, uspešnim ljudem")
- zagovarjajo slogan, da ljudje ne smejo imeti občutka, da delajo za drugega, saj potem izgubijo motivacijo
- javno in zasebno ni skregano med seboj, oboje cenjeno, razumljeno kot potrebno, a z jasnimi zahtevami in pričakovanji
- visoka osebna odgovornost
Najprej...dolgotrajna sprememba mentalitete, predelava kolektivne preteklosti nezavednega, socializma, komunizma in še česa?...preteklost je mogoče nekega dne pustiti zadaj in se usmeriti naprej v jasno vizijo, to vidimo dnevno na nivoju psihoterapije, zakaj ne bi bilo mogoče še na nivoju države?...Ali nas bo svet povozil? Prihodnost ~ nepopisan list?🤔🤗...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno