Od kdaj je normalnost radikalnost?

 

"A se meni samo zdi, al je javni prostor poln mejnih patologoj?"

"Ma cel planet jih je!"

Tak je občutek. Nisem sigurna, če je tako, le hude motnje več prostora zavzamejo. In potem se zdi, da so takšni vsi.

Danes sem prebrala izjemen zapis. Izpostavil je pojem (patokracija). Gre za to, da vladajo najbolj moteni, ne pa najbolj sposobni. Vladajo brezmejni, povsod jih je polno, čeprav jih ni veliko (le majhen procent), a zdi se tako, da so vsepovsod. Nemalokrat pa so ravno tam, kjer bi bilo dobro, da niso ~ na vodstvenih položajih. Veliko lahko tudi izzovejo vest, če jo imaš, na primer s slogani o "socialnih pravicah".

Namerno bom uporabila ta izraz ~ pretežno normalni (nevrotični po Freudu) in sposobni, pa se umikajo, čutijo, da nekaj ni vredu, imajo uvid, a ne vedo, kaj narediti, manjka jim lahko tudi prodornosti.

To vse lahko potrdim iz prakse, takšne in drugačne. No, pa saj sem se tudi sama na svoji karierni poti veliko umikala. Več je bilo razlogov, med njimi tudi ~ ta.

Ne bom se več umikala.

Čas je, da se prenehamo umikati iz javnega prostora. Zavzemati svoj prostor. Če imaš vrednote, tradicionalne, izpostavi se. Če se sprašuješ, če si tudi sam moten, verjetno nisi. Če imaš delovne strokovne izkušnje in znanje, za dobrobit države, izpostavi se. Če si nekomu povedal delovno kritiko in je nikakor ne zdrži, ne obremenjuj se, kritika je normalen del življenja, četudi zbode. Če imaš energijo, vodstvene sposobnosti, uvid, pa so te zatirali, izpostavi se, zavzami se za vodstveno funkcijo. Rabimo kritičen um, misli. Če čutiš, vidiš, a ne veš, kaj s tem, dvomiš (verjetno si normalen, le nekoliko negotov), izpostavi se. Družba je v resnici na glavo obrnjena.

Včasih je določen čas potrebno nekaj potencirati, pretiravati, da se uravnoteži v dobrobit družbe (tehnika pradoks). Zdi se, da je normalnost radikalnost (človek ne sme več biti kmet, hoditi v cerkev, trdno delati, mogoče ga telefon ne zanima, je tradicionalnega spola, običajno živi in mora biti tiho, ker je takšen). Ne umikaj se brezmejnim, zaustavi to, zavzami svoje mesto in izpostavljaj se.

Aristokracija je nekaj drugega, je najvišja oblika državne ureditve, vladavina načel in visoke zavesti, ustvarjalnih, sposobnih, dobrosrčnih, modrih, pametnih in z vrednotami.