Po Sloveniji ~ politično vre

 

Pa kljub temu, ne vidim potrebe po umikanju, prej soočanju. In ustavljanju slabega. V resnici te regulira drug človek. In zavest.

Dejstvo je, da nas šole niso naučile argumentirano komunicirati o idejah in da se tega šele učimo. Na nek način, na novo izumljamo. Vsi skupaj. Izmenjave idej v javnosti o boljši državi ne vidim isto kot na primer terapevtski prostor ali domači prostor, ki bazira bolj na osebnem, čustvenem. Kako se je mogoče ravno v debatah, temu izogniti, da držijo kolektiven nivo in ne zapadejo v osebna obračunavanja ali zgodovinsko nepredelana čustva? So čustva v teh primerih zgolj ovira, čeprav kje drugje koristijo? Pomagati brez distance ne moreš, lahko se le potopiš zraven in potem si nekoristen.

O tem se sprašujem. Skozi delo in tudi sebe opažam, da je umik eden od načinov, ki se ga veliko poslužujemo v Sloveniji. Posebej se umikajo zadnje čase moški. Iz družin in tudi iz javnega. Umikajo se tudi visoko sposobni, koristni in inteligentni, kar vodi v propad, saj rabimo ljudi, ki znajo voditi in poganjati naprej. Kdo zavzema javen prostor, kakšne kvalitete premorejo?

Je umik res potreben ali le v izrednih primerih, ko se z drugim ne da komunicirati? Umik ima seveda več funkcij (lahko je tudi zgolj omejitev časa in počitek). Po drugi strani pa bi nekateri diskutirali brezmejno in meje drugega ne spoštujejo, ne razumejo, mislijo, da bo ta ves čas na voljo, skratka, izčrpavajo, vsebine pa ne ponudijo. Ignoranca je v teh primerih osnovna sestavina, saj nikoli nismo nikjer ves čas, vedno selekcioniramo. In to, da smo zignorirani tudi sami, je normalno.

Sprašujem se, kako se ne več umikati iz javne besede in dojeti, da so konflikti, napor, nestrinjanja normalen del vsake komunikacije, če le premore kanček iskrenosti? Kako se ne več umikati ~ na sploh? Kaj je alternativa temu?

Kako lahko začnemo razvijati argumentirane razprave, ki diskutirajo o idejah, ne "kdo ti je všeč in kdo ti ni", saj lahko dobro ali slabo idejo pove tvoj zaveznik ali nasprotnik. V bistvu je popolnoma brezpredmetno ~ kdo. V bistvu je ravno všečnost v teh debatah nepomembna.

Po drugi strani videvam veliko črno belih vidikov, ki so sicer primerni za otroke, najstnike, za odraslost pa niti ne. Hkrati se zdi, da se ravno v tem občutljivem času dogaja preseganje tega.

Zdi se, da nastaja nov prostor. V resnici ga še ne poznamo, potrebuje se šele odkriti.