Enkrat meje, drugič zidovi

 


V svojem notranjem konfliktu, ki bo verjetno ostal nerazrešen do poslednjega dne, se nagibam enkrat k posamezniku, introspekciji, tistemu zdravilnemu delu in drugič političnemu, družbenemu. Spoznavam, da sta ta dva svetova precej drugačna, pa vendar lahko oba prinašata prebujenje in zdravilnost. Lahko prinašata tudi stres, odvisno kako si naravnan v sebi. Misliš, da moraš vse spremljati? Biti odprt za vse in vsakega? Da je jeza, ustavitev slaba? Obramba in zaščita?
Te dni brišem in popravljam toliko besed, ko pišem, kot jih verjetno nisem še nikoli. Pisati brez navdiha in svobode pa ni mogoče, ne deluje, izčrpava ustvarjalnost. Čuden, občutljiv čas. Ena beseda in je hitro nekaj narobe, kar je znak družbene napetosti. Psihološki odsev časa. Pravila "tam zunaj" niso več jasna, premikajo se, enkrat sem in drugič tja. Potem spoznaš, da je tvoje privatno življenje lahko povsem OK, mogoče celo cvetoče, samo zunaj je ena sama turbolenca. Nekoč sem dobila dober nasvet, hodi po svoji poti, ne glej ne levo, ne desno, samo pojdi. Skušali te bodo zvleči dol, ti vnašati negotovost, ti pa samo pojdi naprej, gradi stabilno v nestabilnem.
Včasih s posamezniki na terapevtskih urah vadimo meje, drugič ugotovimo, da so meje premalo, potrebni so skoraj zidovi. Čvrsti zidovi, ki odbijejo slabo na kilometer! Mogoče pa je čas majhnih mehurčkov in zidov. Preveč je vsega. Stop.
Drži smer. Tudi turbolenca se nekega dne preneha. In normalno odletiš naprej v svoj pristan.***

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Slika
  Sedem Božjih lastnosti: 1. Ljubezen, 2. Modrost, 3. Volja, 4. Red, 5.Resnost, 6.Potrpežljivost, 7.Usmiljenje Kako spoznavati, sprejeti realnost in v njej zaživeti? "Evropa, če se ne boš zamejila, se boš potopila" Spomnim se nekega konflikta, dolgo nazaj, ki ga sprte strani nismo znale rešiti, bile pa smo polne idej o socialni pravičnosti, odprtih mejah za vse, romantiki in podobno, pregovarjanje se ni končalo. Nekdo se je takrat oglasil in rekel:"Lajf!" Ta beseda mi je ostala vse do danes. Lajf. Lajf je to, da si z nekaterimi sprt, nekaterih videt ne moreš, z drugimi nekje vmes, s tretjimi povezan, si jih vesel, včasih konflikte nosiš, drugič razrešiš. Lajf. Včasih ti gre, na enem področju ti gre, na drugem si zavozil, mogoče dokončno, potem ti drugje spet gre. Posvečaj se predvsem tistemu, kjer ti gre dobro od rok. Slabih stvari je lahko neskončno. Resnica je včasih lahko res eno samo blato, a hkrati prinese tudi čudovite stvaritve, genialne momente, zlato, nepr...
Preberite več

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Slika
  Dovolj dobro je dovolj ~ Iz "Nisem dovolj dober" v "Kdo bo, če ne jaz?" Včasih imaš pred seboj goro znanja, izkušenj, želje, notranjega glasu, klica, pa še vedno le cepetaš na mestu in iščeš izgovore. To so lahko tudi zelo bistri izgovori, da ne narediš - ničesar. Lahko si govoriš "svet ni črno bel", "resnica je relativna", "nikoli ne veš", itd. Ko pa se teh izgovorov lotiš zares, z odkritim srcem, pa mogoče spoznaš tole - Polno virov imam, več kot pripravljen sem, a nočem sprejeti odgovornosti, nočem tvegati. Zavedam se, kaj vse to prinese. Posledice, ki so lahko neulovljive. Lahko sproži nekaj, kjer ne bo več povratka. Zraven bo prišlo več truda, dela, mogoče tudi strahov. Zdržati in nositi bo treba svoje lastne napake, tuja mnenja. Lažje je kritizirati druge, jih tlačiti dol, v dvome, ko se ti izpostavijo, tvegajo, zagrabijo za načrt in nalogo. Koliko funkcij in priložnosti si zapravil ravno zato, ker te je skrbelo, da ne bo dovolj...
Preberite več

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno

Slika
  Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem. Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo. V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker iz...
Preberite več