Moč v nemoči

 

Moč je nekaj, kar je v tvojih rokah. Mnogokrat tam, ravno v nemoči. To ni nekaj zunaj tebe, v rokah drugega. Kot tudi krivda ni nekaj zunaj tebe, je v tebi, odvisna od tvojega početja, tvojih vrednot. Tvoje so tudi misli, tako svetle kot temne in vsa ostala čustva. To ni nekaj zunanjega, to je tu, v tebi, kot posameznik imaš to, ujelo se je od zunaj, nekoč in zdaj je tu. Tvoje. V tebi. Zato imaš le ti moč to prepoznati, spuščati ali transformirati, vedno znova predelati v hvaležnost, upanje, red, urnik, cilje, sprejemanje.

Jaz pa se ravnokar sprašujem, zakaj se želim ta trenutek na petek ukvarjati s tistim, kar mi ne gre, kar želi kritik v meni, ki je tako glasen in se vpikne v eno napako, vidi eno drevo in spregleda cel gozd. Išče napake v neki moji stvari, v mojih dejanjih, ko pa se je poleg tega zgodilo toliko dobrih, učinkovitih stvari, z mojo močjo in dejanji, jaz sem jih nastavila, ustvarila, naredila. Četudi je na koncu odločilo "nekaj večjega", sem stopinje za svojo pot naredila sama.

Zato bom raje glas kritika držala na zdravi distanci, ga pomanjšala, petek proslavila, slišala notranjo podporo, pohvale, videla pluse, za kar sem speljala, iz napak pa se učila še naprej. Dejanja se nadaljujejo, vseh pisanih oblik, življenje pa tudi.***