Moja opozicija

 


Jutranjo kavo spijem z zdravjem, s hvaležnostjo, z užitkom in počasi. Vsake toliko sem negotova v negotovem svetu in kljub temu se vedno znova oprimem vere in stabilnosti v sebi. Ko me drugi žalijo in napadajo, napnem vse moči, da ne žalim nazaj, čeprav bi tudi jaz rada to počela. Osebne stiske, temo in svoje zlome dodobra poznam. Niso mi tujci in vse manj so moji sovražniki.
Ko delam terapijo, se čas ustavi, takrat se zdi, da je na voljo ves čas in se nikomur nikamor ne mudi, čeprav še isti čas svet drvi naprej. V bližnjice ne verjamem. Ko berem knjigo, se trudim brati zbrano in počasi, včasih počasi kot polž. Ko pišem, piše ono iz mene, na všečnost drugim in sveta povsem pozabim. Ko se nečesa lotim, se rada lotim vztrajno, srčno in z vsem bitom. Ko razmišljam, mislim globoko in precizno, razmišljanje je zame dragocen čas. Hodim na enainisti hrib in ta me ne dolgočasi, na vrhu se vedno z molitvijo in z vsem mirom ustavim, čeprav navzgor hitim. Hvaležnost mi postaja bolj in bolj pomembna, komu namenim svoj čas, tudi. Moj telefon je tik pred razpadom, ekran polomljen in polepljen, a še deluje.
To je moja občasna opozicija, upor svetu in z uporom bom nadeljevala.
Želim vam lep, hvaležen, humoren, malo navaden in malo radoveden ~ vikend.🤗***

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno