Neskončno čakanje in laži, ki jim konca ni


 Včasih ljudje še kar verjamejo tistim, ki jim ni za verjeti. Verjamejo tam, kjer se jim neštetokrat potrdi laž. Sladka je, lahkotna na otip in lepo se sliši. Verjamejo tam, kjer se dejstva nikoli ne naravnajo na besede, kjer je zanesljivost nemogoča. Kjer so edino, kar ti ostane, surove številke, saj je vsebina že davno pokopana. Čakajo in čakajo. Kot so čakali očeta ali mater, da bo nekega dne nekaj drugače. Da bo izrečena tista prava beseda. Čakajo s čustvi. Na možnost za dialog. A tega nikoli ni, trpljenje pa se veča, ker trpljenje je med drugimi velik razkorak med "idealom" in "realnostjo". Med tem, kako "bi naj bilo" in kako "je zares". Čakajo in čakajo, na odrešenje od avtoritet, voditeljev. Od oseb z narcistično osebnostno motnjo, od oseb, ki patološko lažejo in se nikoli ne spremenijo. Čakajo in čakajo, na nepravih mestih, v pekarni iščejo ananas in v hladilniku ogenj. Dan za dnem. Čakanje je lahko neskončno. Pričakovanja nerealna, opečena, razočaranje na razočaranje.

Dokler se nekega dne ne prekine začaran krog. Zgodi se uvid. Spoznanje, ki presega mnenja in znanje. Nekaj se obrne in zasuče smer v večjo jasnost, ven iz megle. Nesmiselno čakanje zamenja blaga potrpežljivost. Naivnost zamenja trezen, zaupen pogled. Premočne iluzije nadomesti utrip realnosti, ki bije in utripa tako tukaj kot tudi v nadveri, viziji. Želje in sanje se začnejo resnično ~ artikulirati.
Na kaj zunanjega še čakaš in zakaj se ne lotiš ~ sedaj? Kaj te ovira? Kje so tvoje prepreke, ki jih je tako težko opustiti? Kako se lahko približaš svoji pravi poti?
Nepravi kotički nekega dne izzvenijo. Tako tam zunaj, kot tudi v duši, ki zaprašena čaka na nego, na tvojo moč, ki jo v sebi lahko najdeš znova in znova.***

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Slika
  Sedem Božjih lastnosti: 1. Ljubezen, 2. Modrost, 3. Volja, 4. Red, 5.Resnost, 6.Potrpežljivost, 7.Usmiljenje Kako spoznavati, sprejeti realnost in v njej zaživeti? "Evropa, če se ne boš zamejila, se boš potopila" Spomnim se nekega konflikta, dolgo nazaj, ki ga sprte strani nismo znale rešiti, bile pa smo polne idej o socialni pravičnosti, odprtih mejah za vse, romantiki in podobno, pregovarjanje se ni končalo. Nekdo se je takrat oglasil in rekel:"Lajf!" Ta beseda mi je ostala vse do danes. Lajf. Lajf je to, da si z nekaterimi sprt, nekaterih videt ne moreš, z drugimi nekje vmes, s tretjimi povezan, si jih vesel, včasih konflikte nosiš, drugič razrešiš. Lajf. Včasih ti gre, na enem področju ti gre, na drugem si zavozil, mogoče dokončno, potem ti drugje spet gre. Posvečaj se predvsem tistemu, kjer ti gre dobro od rok. Slabih stvari je lahko neskončno. Resnica je včasih lahko res eno samo blato, a hkrati prinese tudi čudovite stvaritve, genialne momente, zlato, nepr...
Preberite več

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Slika
  Dovolj dobro je dovolj ~ Iz "Nisem dovolj dober" v "Kdo bo, če ne jaz?" Včasih imaš pred seboj goro znanja, izkušenj, želje, notranjega glasu, klica, pa še vedno le cepetaš na mestu in iščeš izgovore. To so lahko tudi zelo bistri izgovori, da ne narediš - ničesar. Lahko si govoriš "svet ni črno bel", "resnica je relativna", "nikoli ne veš", itd. Ko pa se teh izgovorov lotiš zares, z odkritim srcem, pa mogoče spoznaš tole - Polno virov imam, več kot pripravljen sem, a nočem sprejeti odgovornosti, nočem tvegati. Zavedam se, kaj vse to prinese. Posledice, ki so lahko neulovljive. Lahko sproži nekaj, kjer ne bo več povratka. Zraven bo prišlo več truda, dela, mogoče tudi strahov. Zdržati in nositi bo treba svoje lastne napake, tuja mnenja. Lažje je kritizirati druge, jih tlačiti dol, v dvome, ko se ti izpostavijo, tvegajo, zagrabijo za načrt in nalogo. Koliko funkcij in priložnosti si zapravil ravno zato, ker te je skrbelo, da ne bo dovolj...
Preberite več

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno

Slika
  Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem. Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo. V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker iz...
Preberite več