Nočem živeti v mafijski državi

 


En del mene bi pisal o terapevtskih utrinkih, ti so bolj obvladljivi in prijetni, a te raje izvajam tam, na mestu. Ko na primer ljudje prvič ugledajo življenje, ob težki zdravstveni diagnozi, se v njih prebudi borba, štetje minute, hvaležnost za vsakdanje darove. Običajen človek želi živeti, dobro delati, imeti zdravje in energijo za družinske člane, kaj ustvariti in imeti popoldanski mir. Živeti v funkcionalni državi, ostalo pa si priskrbeti samostojno. Človek kot posameznik želi živeti, včasih preživeti.
Potem pa odprem novice. Najbolj me zmrazi manjko pravil in pravne države. To pa je le nekaj kar posameznik ne zmore sam. Kjer je vpet v okolico, hoče ali noče, z javno institucijo se slej kot prej sreča. Bodisi šolsko, zdravstveno ali pa s policistom na cesti. In ne moreš se kar pretvarjati, da deluje, ko pa neka notranja sila šepeta drugače. Potem preberem še halucinacijo, da živimo v turbokapitalizmu. Kdor se je kdajkoli pogovarjal z nekom, ki dela ali živi v Ameriki, ve, da smo daleč od tega. Iz naše države so si "turbobogati" že zdavnaj izselili podjetja in posledično tudi prispevke.
Me skrbi ena druga stran kot kapitalizem. Tista, ki vleče proti socializmu, železni zavesi, komunizmu. Urejeni kapitalizem premore visoko pravno državo, kar lahko vidimo na primerih Luskemburg, Nizozemska, Švica, Nova Zelandija. Kdo si ne bi želel živeti v teh ureditvah? Niso popolne, kar nobena ni, a še vedno so realno najprimernejše za večino ljudi, sploh za srednji razred, delovne ljudi, če ne kar za celotno državo.
Ob vsem cirkusu, ki zavaja, realni državni problemi ostajajo ali se celo poglabljajo: nizko zaupanje v javne institucije, nedelujoče institucije, birokracija, preveč "političnih podjetij", manjko stanovanj, zdravstvo, duševne težave, nepredelana vojna, skrajno visoki prispevki in davki glede na učinek javnega, povečana korupcija.
Na prelomnici smo. V katero smer bomo zavili? V še večjo odvisnost ali v avtonomijo?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Slika
  Sedem Božjih lastnosti: 1. Ljubezen, 2. Modrost, 3. Volja, 4. Red, 5.Resnost, 6.Potrpežljivost, 7.Usmiljenje Kako spoznavati, sprejeti realnost in v njej zaživeti? "Evropa, če se ne boš zamejila, se boš potopila" Spomnim se nekega konflikta, dolgo nazaj, ki ga sprte strani nismo znale rešiti, bile pa smo polne idej o socialni pravičnosti, odprtih mejah za vse, romantiki in podobno, pregovarjanje se ni končalo. Nekdo se je takrat oglasil in rekel:"Lajf!" Ta beseda mi je ostala vse do danes. Lajf. Lajf je to, da si z nekaterimi sprt, nekaterih videt ne moreš, z drugimi nekje vmes, s tretjimi povezan, si jih vesel, včasih konflikte nosiš, drugič razrešiš. Lajf. Včasih ti gre, na enem področju ti gre, na drugem si zavozil, mogoče dokončno, potem ti drugje spet gre. Posvečaj se predvsem tistemu, kjer ti gre dobro od rok. Slabih stvari je lahko neskončno. Resnica je včasih lahko res eno samo blato, a hkrati prinese tudi čudovite stvaritve, genialne momente, zlato, nepr...
Preberite več

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Slika
  Dovolj dobro je dovolj ~ Iz "Nisem dovolj dober" v "Kdo bo, če ne jaz?" Včasih imaš pred seboj goro znanja, izkušenj, želje, notranjega glasu, klica, pa še vedno le cepetaš na mestu in iščeš izgovore. To so lahko tudi zelo bistri izgovori, da ne narediš - ničesar. Lahko si govoriš "svet ni črno bel", "resnica je relativna", "nikoli ne veš", itd. Ko pa se teh izgovorov lotiš zares, z odkritim srcem, pa mogoče spoznaš tole - Polno virov imam, več kot pripravljen sem, a nočem sprejeti odgovornosti, nočem tvegati. Zavedam se, kaj vse to prinese. Posledice, ki so lahko neulovljive. Lahko sproži nekaj, kjer ne bo več povratka. Zraven bo prišlo več truda, dela, mogoče tudi strahov. Zdržati in nositi bo treba svoje lastne napake, tuja mnenja. Lažje je kritizirati druge, jih tlačiti dol, v dvome, ko se ti izpostavijo, tvegajo, zagrabijo za načrt in nalogo. Koliko funkcij in priložnosti si zapravil ravno zato, ker te je skrbelo, da ne bo dovolj...
Preberite več

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno

Slika
  Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem. Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo. V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker iz...
Preberite več