Odpuščanje - skozi tradicijo v neznano

 


"Ugotovil sem, da ima sodobni človek neizrekljiv odpor do tradicionalnih mnenj in podedovanih resnic. Je nekakšen boljševik, za katerega so vsi duhovni standardi in oblike preteklosti izgubile veljavo in ki želi eksperimentirati s svetom duhovnosti, kakor so boljševiki z gospodarstvom." (Jung 1933; Sodobni človek išče dušo)
Včasih grem na sveta območja in tam doživim izkustvo vere, veličino duhovnega. Dokler ne začnem razumsko analizirati. Potem je zame maša prekinjena, lahko celo končana. Vera zahteva vero, prepuščanje, temu so namenjeni sveti prostori. V svetih prostorih pa sem včasih tudi impresionirana, kako bogato, nekoliko bolj tradicionalno pripovedujejo o psihoterapevtskih izkustvih.
"Eno je vedeti, ki je stvar uma, razuma in drugo vprašanje je ali imate izkušnjo, izkustvo? Izkusiti ne moreš samo s pametjo, intelektom." (duhovnik Tadej Linasi)
Skozi krščansko religijo mi je vse bližje koncept odpuščanja, do katerega na področju psihoterapije ostajamo zadržani, običajno menimo, da slednje za ozdravitev ni potrebno. Mogoče smo videli in doživeli preveč klientov, ki so od siljenja v odpuščanje, ki ga niso zares čutili, trpeli, celo zboleli. Na vse pretege so se silili odpustiti nekomu in se s tem odrekli pristnemu doživetju negativnih čustev, močvirju in džungli v sebi, vse do hude zatrtosti, ki je tako običajno našla pot na druge, bolj krute načine. Dokler je človek prepojen z negativnimi emocijami, se težko blaženo posveti veri. Mogoče pa je pot ravno v povezovanju, od globin do višin, od hudiča do Boga in spet nazaj na realna tla.
Pa vendar iz osebne zgodbe vem, koliko blagostanja in miline prinese ravno ~ odpuščanje. Mogoče je blizu konceptu spustiti, osvoboditi. Je kot zadnji košček zgodbe, individualnosti, zapuščanja ran iz preteklosti. Rodi se spontano in naravno, včasih se spodbudi s kakšnim ritualom, a na koncu se pojavi samo od sebe, ko je v psihi odstranjenih dovolj ovir in je v njeno zibko položenega dovolj zaupanja, virov moči, blaženosti, tudi poguma.***

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Slika
  Sedem Božjih lastnosti: 1. Ljubezen, 2. Modrost, 3. Volja, 4. Red, 5.Resnost, 6.Potrpežljivost, 7.Usmiljenje Kako spoznavati, sprejeti realnost in v njej zaživeti? "Evropa, če se ne boš zamejila, se boš potopila" Spomnim se nekega konflikta, dolgo nazaj, ki ga sprte strani nismo znale rešiti, bile pa smo polne idej o socialni pravičnosti, odprtih mejah za vse, romantiki in podobno, pregovarjanje se ni končalo. Nekdo se je takrat oglasil in rekel:"Lajf!" Ta beseda mi je ostala vse do danes. Lajf. Lajf je to, da si z nekaterimi sprt, nekaterih videt ne moreš, z drugimi nekje vmes, s tretjimi povezan, si jih vesel, včasih konflikte nosiš, drugič razrešiš. Lajf. Včasih ti gre, na enem področju ti gre, na drugem si zavozil, mogoče dokončno, potem ti drugje spet gre. Posvečaj se predvsem tistemu, kjer ti gre dobro od rok. Slabih stvari je lahko neskončno. Resnica je včasih lahko res eno samo blato, a hkrati prinese tudi čudovite stvaritve, genialne momente, zlato, nepr...
Preberite več

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Slika
  Dovolj dobro je dovolj ~ Iz "Nisem dovolj dober" v "Kdo bo, če ne jaz?" Včasih imaš pred seboj goro znanja, izkušenj, želje, notranjega glasu, klica, pa še vedno le cepetaš na mestu in iščeš izgovore. To so lahko tudi zelo bistri izgovori, da ne narediš - ničesar. Lahko si govoriš "svet ni črno bel", "resnica je relativna", "nikoli ne veš", itd. Ko pa se teh izgovorov lotiš zares, z odkritim srcem, pa mogoče spoznaš tole - Polno virov imam, več kot pripravljen sem, a nočem sprejeti odgovornosti, nočem tvegati. Zavedam se, kaj vse to prinese. Posledice, ki so lahko neulovljive. Lahko sproži nekaj, kjer ne bo več povratka. Zraven bo prišlo več truda, dela, mogoče tudi strahov. Zdržati in nositi bo treba svoje lastne napake, tuja mnenja. Lažje je kritizirati druge, jih tlačiti dol, v dvome, ko se ti izpostavijo, tvegajo, zagrabijo za načrt in nalogo. Koliko funkcij in priložnosti si zapravil ravno zato, ker te je skrbelo, da ne bo dovolj...
Preberite več

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno

Slika
  Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem. Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo. V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker iz...
Preberite več