Slovenska socialistična mentaliteta


 Slovenska socialistična mentaliteta ~ naše skupno kolektivno nezavedno

Bistvo je v resnici precej preprosto, tudi rešitev za zdravstvo na primer (ZZZS dobi konkurenco, da ne ostane monopol, za svoje plačilo pa lahko greš javnemu ali privatnemu zdravniku), samo "slovenska socialistična mentaliteta" ni. Bolje imeti "jugo nostalgične bolnice", ki ne delujejo, kot napredek, ki prinaša izboljšave. Kako je že tisto, bolje baraka, ki jo poznaš, kot razkošen hotel, ki ga ne. Kako se navaditi na dobro? Kako sprejeti dobro? Da si zaslužiš dostopno zdravstvo, če za to mesečno plačuješ? Kako lahko dojameš, da si zaslužiš dobro življenje, da si takšnega lahko ustvariš, nihče drug ti ga ne bo? Kako se spoprijateljiti z uspehom? Dobičkom in individualno odgovornostjo?
Iz psihoterapije vemo, kako težko je opustiti zgodovino in romantične pravljice, čeprav je dodajanje realnosti (načelo realnosti) osnovna sestavina odraščanja, dozorevanja. Kako naj nekomu razložim, da Luksemburg (Nizozemska, Švica,..) socializma ne pozna, pozna pa vrhunske in učinkovite socialne storitve, vrhunsko šolstvo in zdravstvo, kjer niso vsi enaki, imajo pa vsi več kot dovolj, predvsem pa zaupajo v neodvisne institucije in kvalitetno živijo? Kjer je sistem urejen kapitalizem in urejena pravna država? Kjer je korupcija izjemno nizka in poseg države v državo minimalen? Kako to razložiti nekomu, ki je odvisno navezan na idejo socializma, vsi enaka uravnilovka, kjer bo država poskrbela za vse, četudi propada in je ideja avtonomije zaman? Potem pomislim še na to, kar zadnje čase velikokrat pozabim, ker ne delam več na področju zasvojenosti ~ v Sloveniji je visoka stopnja zasvojenosti z alkoholom, kar okuži z odvisnostjo še partnerje, otroke, da ne rečem vnuke, celo skupnost. Ti se nalezejo tudi naučene nemoči. Štajerska in Dolenjska sta visoko alkoholizirani regiji naše države. Zasvojenost z alkoholom pa je faza dojenčka, nebogljenost, toksičnost v vseh pogledih, nizka odgovornost, visoka odvisnost, daleč od avtonomije.
Je pot do avtonomnega mišljenja osebne odgovornosti in lastnega zadovoljstva v naši državi sploh mogoča? Nekega dne. Preko redkih posameznikov, ki so na nek način delno zunaj družbe, da ne rečem izobčeni, ki bodo poganjali družbo naprej in upam, da se ravno ti ne izselijo.***

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Slika
  Sedem Božjih lastnosti: 1. Ljubezen, 2. Modrost, 3. Volja, 4. Red, 5.Resnost, 6.Potrpežljivost, 7.Usmiljenje Kako spoznavati, sprejeti realnost in v njej zaživeti? "Evropa, če se ne boš zamejila, se boš potopila" Spomnim se nekega konflikta, dolgo nazaj, ki ga sprte strani nismo znale rešiti, bile pa smo polne idej o socialni pravičnosti, odprtih mejah za vse, romantiki in podobno, pregovarjanje se ni končalo. Nekdo se je takrat oglasil in rekel:"Lajf!" Ta beseda mi je ostala vse do danes. Lajf. Lajf je to, da si z nekaterimi sprt, nekaterih videt ne moreš, z drugimi nekje vmes, s tretjimi povezan, si jih vesel, včasih konflikte nosiš, drugič razrešiš. Lajf. Včasih ti gre, na enem področju ti gre, na drugem si zavozil, mogoče dokončno, potem ti drugje spet gre. Posvečaj se predvsem tistemu, kjer ti gre dobro od rok. Slabih stvari je lahko neskončno. Resnica je včasih lahko res eno samo blato, a hkrati prinese tudi čudovite stvaritve, genialne momente, zlato, nepr...
Preberite več

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Slika
  Dovolj dobro je dovolj ~ Iz "Nisem dovolj dober" v "Kdo bo, če ne jaz?" Včasih imaš pred seboj goro znanja, izkušenj, želje, notranjega glasu, klica, pa še vedno le cepetaš na mestu in iščeš izgovore. To so lahko tudi zelo bistri izgovori, da ne narediš - ničesar. Lahko si govoriš "svet ni črno bel", "resnica je relativna", "nikoli ne veš", itd. Ko pa se teh izgovorov lotiš zares, z odkritim srcem, pa mogoče spoznaš tole - Polno virov imam, več kot pripravljen sem, a nočem sprejeti odgovornosti, nočem tvegati. Zavedam se, kaj vse to prinese. Posledice, ki so lahko neulovljive. Lahko sproži nekaj, kjer ne bo več povratka. Zraven bo prišlo več truda, dela, mogoče tudi strahov. Zdržati in nositi bo treba svoje lastne napake, tuja mnenja. Lažje je kritizirati druge, jih tlačiti dol, v dvome, ko se ti izpostavijo, tvegajo, zagrabijo za načrt in nalogo. Koliko funkcij in priložnosti si zapravil ravno zato, ker te je skrbelo, da ne bo dovolj...
Preberite več

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno

Slika
  Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem. Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo. V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker iz...
Preberite več