Stopnja zrelosti in čestitam

 


Na psihoterapiji lahko spremljamo, kako se odvija psihični proces. Na primer to, da je stopnja zrelosti videna po tem, ko lahko odrasel posameznik v svoj pogled dodaja več vidikov, črno belega počasi opušča ali pa ga uporablja le v določenih, skrajnih situacijah, ki zahtevajo ravno to - skrajnost. Obrnjeno skrajnost.
Lahko vidimo to, kako se posameznik na eni točki pretirano poveže z jezo in vidi nekaj časa le to, ker je bila ta tako dolgo zatrta. Vidimo tudi to, kako se sčasoma usmeri, če je usmeritev pravilna in umesti v druge izkušnje. Prodornost postane manj razpršena, bolj modra.
Vidimo tudi to, kako lahko nekdo iz bivšega razgrajača postane miroljuben, včasih celo vodja, ki zgledno skrbi za red. Ljudje se spreminjamo, nekateri, skrajni se ne, večinoma pa se iz spoznanj učimo.
Zrelost je tudi to, da začnemo manjšati pomen temu "kako bi naj bilo" in večati smisel za realnost, torej izbire znotraj mogočega. Hkrati ustvarjaš novo vizijo in ohranjaš tradicionalna znanja, ker imajo ta običajno večjo težo.
Prav tako se odločaš znotraj "obstoječe" ponudbe "med igralci", ki jih imaš na voljo, podobno kot v politiki. Ne iščeš "absolutnega modreca", če ta ni mogoč, ker "dovolj dober voditelj" zadošča. Predvsem pa šteje, kam se usmerja večina in s kakšnimi osebami je voditelj obdan ("prvih pet okoli"). Torej, ekipa.
Tudi meni gre težko iz ust reči "čestitam", kadar se z izbiro ne strinjam in se hkrati vedno znova opomnim, kako je ponos majhnega pomena in kako se enoumja ni treba oklepati, da pripadaš ("si naš ali pa nisi naš"). Dogajajo se dogodki, večji od mene.
Pa vendarle je "čestitati nekomu za funkcijo" znak objektivnega, zrelega pogleda. Izhodišče usmerjanja naprej.
Država je od vseh, skupna. In naj takšna ostane.
Na sliki pa je praprot, praprot, ki se šele prebuja. Praprot je nekoliko primitivna rastlina brez cvetov, njena prednost je ta, da veliko prenese in uspeva v senci.***

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Slika
  Sedem Božjih lastnosti: 1. Ljubezen, 2. Modrost, 3. Volja, 4. Red, 5.Resnost, 6.Potrpežljivost, 7.Usmiljenje Kako spoznavati, sprejeti realnost in v njej zaživeti? "Evropa, če se ne boš zamejila, se boš potopila" Spomnim se nekega konflikta, dolgo nazaj, ki ga sprte strani nismo znale rešiti, bile pa smo polne idej o socialni pravičnosti, odprtih mejah za vse, romantiki in podobno, pregovarjanje se ni končalo. Nekdo se je takrat oglasil in rekel:"Lajf!" Ta beseda mi je ostala vse do danes. Lajf. Lajf je to, da si z nekaterimi sprt, nekaterih videt ne moreš, z drugimi nekje vmes, s tretjimi povezan, si jih vesel, včasih konflikte nosiš, drugič razrešiš. Lajf. Včasih ti gre, na enem področju ti gre, na drugem si zavozil, mogoče dokončno, potem ti drugje spet gre. Posvečaj se predvsem tistemu, kjer ti gre dobro od rok. Slabih stvari je lahko neskončno. Resnica je včasih lahko res eno samo blato, a hkrati prinese tudi čudovite stvaritve, genialne momente, zlato, nepr...
Preberite več

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Slika
  Dovolj dobro je dovolj ~ Iz "Nisem dovolj dober" v "Kdo bo, če ne jaz?" Včasih imaš pred seboj goro znanja, izkušenj, želje, notranjega glasu, klica, pa še vedno le cepetaš na mestu in iščeš izgovore. To so lahko tudi zelo bistri izgovori, da ne narediš - ničesar. Lahko si govoriš "svet ni črno bel", "resnica je relativna", "nikoli ne veš", itd. Ko pa se teh izgovorov lotiš zares, z odkritim srcem, pa mogoče spoznaš tole - Polno virov imam, več kot pripravljen sem, a nočem sprejeti odgovornosti, nočem tvegati. Zavedam se, kaj vse to prinese. Posledice, ki so lahko neulovljive. Lahko sproži nekaj, kjer ne bo več povratka. Zraven bo prišlo več truda, dela, mogoče tudi strahov. Zdržati in nositi bo treba svoje lastne napake, tuja mnenja. Lažje je kritizirati druge, jih tlačiti dol, v dvome, ko se ti izpostavijo, tvegajo, zagrabijo za načrt in nalogo. Koliko funkcij in priložnosti si zapravil ravno zato, ker te je skrbelo, da ne bo dovolj...
Preberite več

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno

Slika
  Včeraj sem si pogledala serijo "Heated Rivalry". Vsebina govori o dveh moških, dveh hokejistih, ki se tekom športne tekmovalnosti zaljubita. Vsebina skozi serijo odpira tudi širši sistem. Posebej se mi je vtisnil v spomin odlomek, ko se svetovno uspešen športnik, Rus, preko monologa izpoveduje, kako ga sorodniki le izčrpavajo, v njem vidijo bankomat, vrečo brez dna, kot da jih je dolžan ves čas zalagati, preživljati in kljub temu, da jih ves čas zalaga, mu za to niso hvaležni. Poleg vsega tega še vse brezglavo zapravijo in ničesar ne ustvarijo. Tako nekega dne, šele na pogrebu očeta izčrpan akter postavi jasno mejo - nečaku bo kupil stanovanje, ki ga bo nekoč lahko koristil in ob tem jasno zahteva od brata, da ga ta za zalaganje nikoli več ne nadleguje. S tem se zavzame pravzaprav - za svobodo. V svoji ruski družini je kot uspešen povsem nesprejet, čeprav ravno on ves čas skrbi za druge. Tega sploh ne cenijo. Ravno obratno, do njega čutijo in ves čas izražajo prezir, ker iz...
Preberite več