Zaupam ti, zaupam si

 


Brez napisane besede si ne predstavljam življenja. Prav tako si ga ne predstavljam brez ~ zaupanja. Do sebe in do drugih. Zaupanje je tisto izhodišče, ki lahko podpre vse korake naprej. Ki nam daje notranji nasmeh, energijo upanja in povezanosti, je zdravilo samo po sebi. Poboža temne sile in temne misli, jih potolaži, podpre. Ravno zaradi zaupanja prepoznaš prazno naivnost, sum, ki ti ne pripada, škodljivost, izgubljenost in negotovost. Prepoznaš kraje in ljudi, ki so dobri, ki ti dobro denejo in tiste, ki ti škodijo, da se lahko pred njimi zavaruješ, zaščitiš v svojem majhnem mehurčku. Zaupanje te globoko pomiri, v tistih delih, ki so navzven povsem nevidni, čeprav se krošnja premika sem in tja, vreme prinaša veter in neurja, včasih tudi zgoče sonce. Korenine ostanejo, ozelenele, zdrave.
Hvaležna sem za poslanstvo, ki ga opravljam z ljudmi, ena na ena, saj me ravno to vsak dan znova prizemlji in me ščiti pred slabim, pred plehkimi, negativnimi užitki, ki so mnogokrat le poskus nadomestila za stik z dušo.
Mogoče še nikoli ni bilo zaupanje tako pomembno, kot je ravno sedaj. Zanesti se nase, zanesti se na drugega. In videti hvaležnost, darove, sadeže, ko se ti pojavijo pred tvojimi očmi.***

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Načelo realnosti

Visoka, nerealna pričakovanja lahko potolažijo le laži

Ureditev države narekuje prihodnost posameznika. In obratno