Mentaliteta hvaležnosti
Hvaležna bi bila za več "Brodnjakov" v družbi, da bom socialno priskrbljena, moji sodržavljani pa tudi.
Še nikoli nisem prebrala kakšne zahvale družboslovcev v smislu ~"Hvala gospodarstvo, da ustvarjate denar na trgu za naše plače, da lahko mi z visokimi plačami udobno mislimo o solidarni družbi."
Zadnje čase pa preberem najboljše analize matematikov in drugih naravoslovcev, o družbi in rešitvah za njo, kar je po svoje žalostno, saj to ni njihova naloga. Družboslovje stagnira? Kaj se dogaja?
No, pa da ne kritiziram drugih, samo to bi bilo premalo produktivno, se bom zahvalila kar jaz, kroženju slovenske družbe.
Hvala uspešni podjetniki in gospodarstveniki, ki vzdržujete "mati državo", da v njej lahko deluje socialna varnost in drugi filozofirajo. Upam, da dobro mislijo in filozofirajo, ker filozofija je v resnici pomembna panoga države. Da sta gospodarstvo in matematika najpomembnejša v državi, je bilo pa jasno že Platonu. (1. Tocka!)
Hvala zdravstvenikom, ki zdravite. Zaradi mene lahko vozite tudi ferarije, predvsem pa vam privoščim, da bi uživali v svojem delu. Zobozdravnica mi je pred kratkim spet povrnila vero v vas. Že ko jo vidim, sem zdrava (pozitivni transfer!). No, kako jugoslovansko je gradbeno urejen infekcijski oddelek v Celju, pa je živa žalost, medtem, ko se hkrati gradijo zavodi, ki jih nihče ne uporablja in so sami sebi namen.
Hvala pedagoški delavci, učitelji, ki poučujete, vzgajate otroke in mladino. Vsak gre skozi šolski kanal, učiteljski poklic se mi zdi izjemno pomemben za družbo. Si predstavljam, da zna biti zahtevno obvladati cel razred razživelih otrok, sploh najstnikov. Naj omenim, da se nemalokrat kakšen klient spomni ravno "dobrega" učitelja kot pomemben lik iz otroštva, ko doma ni delovalo in so starši odpovedali.
Hvala policisti, jaz vas k sreči redko srečam, ste pa kdaj pomemben lik za kakšno mojo klientko, ki ima na vas pozitiven transfer (velik pomen!). No, in tudi za kakšnega najstnika, ki je odraščal brez očeta! Dopolnete me tam, kjer sem jaz premalo. Raje poiščejo vas za varnost, kot kogarkoli drugega. Včasih z zaščitniško držo, majhno gesto in uniformo naredite več kot so njihovi očetje ali pa tisto, kar so pogrešale celo življenje.
Hvala natakarji in prodajalci, prodajalke v trgovinah in pekarnah, ker mi polepšate vsak delovni dan. Včasih pod stresom komaj čakam, da pridem do vas in sem hitro boljše volje. Če bom kdaj miljonarka![]()
, bo to moje dobrodelništvo, da podpiram trinket za delovne posameznike, umetnike na trgu, kmete in obrtnike. Mogoče imajo ravno ti doma bolane otroke.
Zdaj se pa zahvalim še komu v živo, da ne bom samo virtualna. Ker zahvala povečuje blagostanje družbe.

Komentarji
Objavite komentar